Raziskava o pomenu glasbe v slovenski družbi

Raziskava o pomenu glasbe v slovenski družbi

Oddelek in katedra za kulturologijo
Fakulteta za družbene vede
Univerza v Ljubljani

Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani poteka raziskava o družbenokulturnem pomenu slovenske narodnozabavne glasbe, v Sloveniji enega najpopularnejših glasbenih žanrov, v našem vsakdanu. Narodnozabavno glasbo posluša skoraj 48% Slovencev, s čimer se po priljubljenosti uvršča takoj za pop (57%) in rock (51%). Rezultati nedavne (2021) javnomnenjske ankete, opravljene v okviru raziskave Slovensko javno mnenje, kažejo, da priljubljenosti narodnozabavne glasbe nedvomno botrujejo njena izpostavljenost v klasičnih medijih, tj. na radiu in televiziji ter s tema medijema povezane prakse, kot je na primer družinsko nedeljsko kosilo. Obenem podatki nakazujejo tudi, da slovensko narodnozabavno glasbo pogosto povezujemo s »slovenskostjo«.

V okviru raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira slovenska Agencija za raziskave in razvoj (ARRS) in ga vodi dr. Peter Stanković, preučujemo, prek katerih mehanizmov, institucij in praks se ta povezava vzpostavlja ter katere vrednote, družbene hierarhije, nazore in estetske preference odraža, sooblikuje in promovira slovenska narodnozabavna glasba.

V prvi fazi smo se poleg omenjene ankete posvetili tudi raziskavi značilnosti in posebnosti sodobne narodnozabavne produkcije v razmerju do skladb, ansamblov in z njimi povezanih praks iz druge polovice 20. stoletja, ki danes veljajo za klasične primere tega žanra. V drugi in tretji fazi raziskave nadgrajujemo ta pregled in anketno raziskavo s pomočjo kvalitativnih analiz intervjujev s kustosi muzejev, organizatorji festivalov in glasbenimi uredniki, kot tudi fokusnih skupin z aktivnimi poslušalci. Fokusne skupine izvajamo z različnimi starostnimi skupinami poslušalcev: študenti, poslušalci srednjih let in upokojenci.

Upamo, da bodo naši izsledki o različnih razsežnostih slovenske narodnozabavne glasbe prišli prav oblikovalcem kulturnih politik in politik ter strategij na področju arhiviranja popularnokulturne produkcije na eni strani in dediščinskega ter kulturnega turizma na drugi.