Literarni krožek
Objavljamo pesem, ki je nastala v sklopu literarnega krožka:
Prikradla si se mi v srce,
edina »tožbo milo« brala,
takrat ob meni žalovala,
raj mojih dni sedaj izžgala
in večno vrnila gorje!
#
Edina »tožbo milo« brala,
ki segla ti je v srce,
točilo zrklo ti solze,
spoznala žalosti moje,
za vse sočutje srčna hvala!
#
Takrat ob meni žalovala,
ko moje pesmi niso šle,
ko domovina te prezre,
ko več ne veš, kaj bo od nje,
iz malodušja me skopala!
#
Raj mojih dni sedaj izžgala,
si ti »zakaj« razum se žre,
srce ne ve, kaj naj počne
in duša kaj grešila je;
brez sodbe mene kaznovala!
#
In večno vrnila gorje,
za dvema duša bo jokala,
iz srca veselost zbežala,
razumu dolžna boš ostala:
čemu od se pregnala me?
#
Prihaja duše večno potovaje.
Erato z molkom dvom mi je pustila,
ti daš na pot lahko ji večne sanje,
resnica te nebo ugonobila,
iščem le pomnjo, ne pomilovanje!
(a. willem rogi)
